Avtki

Ne, ne, nisem se pričela zanimati za jeklene konjičke. Avtomobil je zame le sredstvo, ki te prepelje iz točke A do točke B. In nič več kot to. Vsaj smel ne bi biti, no.
Na žalost je tako, da so avtomobili statusni simbol in sploh si ne morete predstavljati, koliko ljudi je zadolženih zgolj zato, da se lahko kažejo v velikih mašinah. Je sploh vredno? Doma takorekoč nimaš kaj jesti, voziš se pa v novem BMW-ju. In potem, ko ne plačaš nekaj obrokov leasinga, pridejo grdi strici in ti avto odpeljejo. Ha! Kaj se zgodi nato? Lahko poveš kaj se je zgodilo, lahko pa si izmisliš zgodbico za radovedne sosede in znance.
Osebno mislim, da je fino, če imaš prevozno sredstvo, ki ne presega tvojih zmožnosti. Kaj ti pomaga, če imaš nek strašen stroj, če ne veš niti kje se klima ugasne, kje se nastavijo žarometi ipd. Podobno je pri računalnikih in mobilnih telefonih, ko ljudje kupujejo stvari s funkcijami, ki jih ne uporabljajo in za večino sploh ne vedo, da obstajajo.
Da se vrnem k jeklenim konjičem. Med vožnjo do Luksemburga sem imela obilo časa za opazovanje avtomobilov na cesti. Naivnica sem mislila, da v Nemčiji resnično poteka promet zelo hitro. Saj imajo vendar ceste brez omejitev! Ha! Dream on! Če je potovalna hitrost desne kolone več kot 100 km/h je to prej izjema kot pravilo. Tako je bilo pač potrebno prevoziti večino poti v levi koloni. Med dirkači! :) Eh, tistih, ki se jim resnično mudi in so šli preko 200 km/h je bilo zgolj za vzorec.
Med potjo sem se spraševala kako lahko makine tipa BMW, mercedes, veliki renaulti ipd. vozijo zgolj 100 na uro? Halo! Traktor, ki sodi v nižji srednji razred, ima optimalno porabo pri 140 km/h! Ni dobro prehitro voziti, prepočasi pa tudi ne. Kaj potem počnejo vse tiste pošasti, ki so se počasi valile v desni koloni? Mogoče pa so njihovi lastniki bili malo bolj škrti pri opremi in motorju? Eh ja, ni dovolj, da imaš avto, ki zgleda stroj! A ni boljše imeti netakofensi avta, ki ima močan motor, novo tehnologijo, več konjičev ups, moči, kot pa neko leno pošast, ki nikamor ne gre?
Verjetno razmišljam po žensko in ne razumem (mogoče nočem razumeti), da je velikost avtomobila zgolj zdravilo za frustracije ali pa nadomestilo za kakšen drugi manko.

Domov grem

Danes sem še v Luksemburgu, jutri pa letim domov. Privoščila si bom juhico, solato in eno veliko dozo dobrega okusa!

Rada imam

- SONCE, ker me napolni z energijo. Kaj je lepšega kot zbuditi se v lep sončen dan? A ni krasno, ko te nagajiv sončni žarek poboža po nosu in te predrami?!
- GLASBO, ker mi polepša dan. Rada imam rock, ker je udaren, pop, ker gre hitro v uho, stari Jugo rock, ker sem rasla ob njem, Laibache, ker mi pomagajo, ko sem zatežene volje, Pankrte, ker so dobri, Gershwina, ker me zasanja, Kataleno, Mlakarja, MI2, (in mnoge druge), ker me spravijo v dobro voljo. In rada imam Elvisa. Ker je Kralj!
- AVTO, ker je moj in ker me odpelje kamor želim!
- PISANE NOGAVICE, ker so zabavne!
- POTOVANJA, ker na njih spoznavam nove kraje, energije, ljudi in običaje. In ko se vrnem domov, si vsakič znova rečem:" Srečna sem, ker živim v raju!"
- PRIJATELJE, tiste, ki živijo doma in tiste, ki so se raztepli po svetu, tiste, ki živijo v računalniku in tiste, ki živijo na papirju. Vse! Rada jih, ups, vas imam, ker mi pomagate, ko ne vidim izhoda iz teme. Takrat se vedno najde kdo, ki prižge vžigalico :) Sem vam že povedala kako lepo je brati vaše mejle? Pa čeprav so v njih neumnosti. Polepšajo mi dan!
- JEZIK, ker je del moje identitete. Rada imam kraško narečje, ker je lepo, ker ima tisti nemogoči GH in vse tiste W-je namesto O-jev. In rada imam Slovenski jezik. Ne, nisem rekla lublanš'no... Slovenščino!
- ČAJ, ker je dober, ker poživi in ker čudovito diši!
- BAZILIKO, ker izboljša okus jedem in ker bi bilo življenje brez nje pusto :)
- POLETJE, ker je toplo in sončno... in ker so takrat ljudje bolj veseli, zgovorni in imajo iskrice v očeh.
- KAVO, ker me dokončno prebudi in pripravi na napore delovnega dne!
- MORJE, ker je mokro, slano in brezmejno in mi daje občutek ugodja in svobode!
- BURJO, ker je faca, ko odpihne urejenim gospem klobuke z glav! Ker je samosvoja in ker odnese turobne oblake in razjasni nebo... in ker odpihne slabo voljo, težke misli in mi zbistri glavo!
- KRAS, ker sem tam doma. Ker je neprijazen in pust...ampak samo v glavah neprijaznih in pustih ljudi. Zame je raznobarven, vesel, kamnit, bel in nasmejan.... in MOJ!
- MAČKE, ker so tako iskrene v svoji neiskrenosti, ker so mehke, tople, kraljevske in pametne. Ker so mačke!
- ŽIVLJENJE, ker je mozaik vseh zgoraj naštetih stvari in še neomejene množice drugih, mogoče navidez nepomembnih, reči.

Kavč

Glede na moje pritoževanje in cmihanje je vsem že jasno, da trenutno živim v stanovanju, ki je (recimo tako) opremljeno le tretjinsko. Bo boljše. Ker potrebujem opremo, redno obiskujem spletne strani Ikee in listam spletne kataloge. Poleg opreme za svojo sobo, gledam tudi kaj bi sodilo v ogromno dnevno sobo. Kavč, seveda! Le kako nisem sama prišla do te ideje?!
Katera je prva stvar na katero pomislite ob besedi kavč? Ah, sploh ne vem, če hočem vedeti. Mene kavč asociira na televizor. Vas ne?!
Torej, trenutno se ubadam z mislijo kaj mi bo kavč, če ne mislim imeti televizorja. A ima postavitev kavča v dnevno sobo potemtakem sploh kakšen smisel? Namesto kavča bi si lahko namestila domačo telovadnico, mizo za biljard (no ja, no ja... saj ga vendar ne znam igrati), šivalni stroj... karkoli!!!
Mogoče bo pa moja dnevna soba malo posebna. En tak prostor namenjen izključno sprostitvi. Gugalnik, udoben ležalnik ali fotelj, mizica za kozarec in mrak. Morebiti lučka za branje knjig in nič novodobnih tehnoloških igrač....

Ah ja, kakšno barvo kavča mi torej priporočate za dnevno v kateri so tla temnosiva?

Brez navdiha

Včasih bi rada kaj pametnega napisala. Kaj globokega. Ali pa vsaj kaj zabavnega. Pa ne najdem navdiha!

Je to pomanjkanje domišljije? Ozkost? Zmanjšano delovanje sive celice? Ali pa je to mogoče zaradi dejstva, da se nisem udeležila Wernerjevega koncerta z gosti, ki ga je imel v mojem domačem kraju?

Verjetno je krivda v tem zadnjem. Človek je pač car. Lep in nadarjen. Ubijalska kombinacija. In jaz grem in zamudim dogodek leta! Ma kaj leta… desetletja!

Res mi je žal. Mogoče pa najdem kje na spletu njegovo diskografijo?!

Wired again

Pravzaprav... sploh nisem ožičena, temveč brezžičena.
Kakorkoli, uspelo mi je vzpostaviti zvezo s svetom in ta je seveda takoj manjsi... in bližji!

Se beremo!

Deveti marec

Ne morem verjeti, nono, da sva natančno pred letom dni skupaj sedela na kavču v tvoji dnevni sobi. Praznoval si 90. rojstni dan in bil si obkrožen z ljudmi, ki so te imeli radi. In še te imamo. Od takrat, Nini, se je spremenilo toliko stvari. Pravzaprav ogromno.

Sredi poletja si odšel. Za vedno. Čeprav sem nekako bila pripravljena, in vem, da si bil ti tudi, se je moje življenje kar ustavilo za nekaj tednov, potem pa se je začelo vse odvijati z bliskovito naglico.

Ker nisi uredil stvari, kot bi bilo treba, nismo mogli obdržati stanovanja. Žal mi je. Zgodilo se je pač natanko tisto, česar si se bal.

Sprejela sem službo v Luksemburgu, ki je seveda ne bi, če bi bil še živ. Mogoče sem naredila napako. Verjetno sem jo res, ampak vseeno mislim, da se bo na koncu izkazalo, da le ni bila tako huda napaka. Veš nono, v teh časih je zelo težko živeti v Sloveniji.

Meni ni lahko, ko se bodo stvari uredilo, mi bo lažje. Še posebej ker vem, da si vseeno med ljudmi, ki te imajo radi!

PS.

Čeprav vem, da nisi ti tisti, ki straši Ljubo, temveč njena kosmata vest, je fajn, ker je vsakič bolj bleda!

Še sem tu

Ne, nisem še izginila z obličja Zemlje, le malce dela sem imela z menjavo geografske pozicije. Še sem tu... vsaj v mislih, toda kmalu bom nazaj (I'll be back, bi rekel Arni).
Hkrati s tem spletnikom kanim opisovati tudi zgode in nezgode iz Luksemburga. Nekateri zapisi bodo samo tam, nekateri tukaj, nekateri pa se bodo podvajali. Toliko v vednost.