Častna straža

Ehh, gledajoč Trenja sem ugotovila, da je naš predsednik simbol, institucija in kaj vem še kaj. Pametne glave se prerekajo o tem ali naj Danila preselijo v rezidenco ali ne, ali naj mu postavijo stražo ali ne.
Če že mora straža biti, naj bo taka, da bo simbolizirala Slovenijo in naše bistvo. Jaz predlagam ... KURENTE!

Dvojne črke

Ah ja, le kaj me je danes zmotilo na SiOlovem portalu?
Vem, da vsi delamo napake, ampak imena citiranega časopisa pa res ne bi bilo treba napisati narobe. Če je nekdo prebral časopis, da ve kaj noter piše, potem bi se lahko potrudil/a in pravilno napisal/a ime "La Repubblica" in ne "La Republicca". V novici je ime časnika napisano dvakrat- enkrat prav in enkrat narobe.
Mogoče malo dlakocepim. Moti me to, da če naši novinarji (ali kdorkoli že) napišejo kakšno tuje ime narobe jim je oproščeno, če pa tujci napišejo naša imena narobe, so pa takoj debili, neukeži in podobno.

Si(V)Ol

Vsakič, ko prejmem SiOlovo položnico ali pa ko želim kaj od njih, se vprašam, zakaj, zavraga, še vztrajam kot SiOlova naročnica.

Glede na to, da je pri nas možen priklop na Amis, na Tuš, T2 in celo na kabelski net, jaz še vedno vztrajam in se izgovarjam, da je moj uradni email naslov pač na SiOlu in bi sedaj bilo rahlo nerodno, če izbrišem račun.

»Saj je lahko,« mi pravijo, »Vsem v svojem imeniku pošlješ mail z novim naslovom in je.« Enostavno… za tiste, ki imajo imenik. Jaz ga namreč nimam.

Pred mesecem dni sem se odločila, da je 40 evrov mesečno za linijo 2 MBs/348 kBs odločno preveč in zato sem poklicala na SiOl. Prijazen dečko mi je povedal, da za manj denarja dobim čisto spodobno linijo 5/2 MBs. Povedal mi je še, da bo v kratkem do nas priromala optika, do takrat pa lahko uživam v liniji 5/2. Bilo je pred prazniki, zato mi je rekel, da se bodo iz montaže oglasili v roku enega meseca. Ker se mi je zdelo to dosti, mi je pojasnil, da pač reče en mesec, v resnici pa to traje največ 14 dni.

Minil je Božič, prišlo je novo leto, pa še pravoslavni Božič in pravoslavno novo leto, SiOlovih ljudi pa od nikoder.

O ne, tako pa se ne bomo šli!

Prejšnji mesec sem vsak dan klicala SiOl, poslušala glasbo in obvestilo, da so vsi operaterji zasedeni, do onemoglosti. V četrtek se mi je končno nasmehnila sreča. Jaj!

Na SiOlovi strani se mi oglasi rahlo zdolgočasen ženski glas: »Dober dan.«

»Dan, a veste, mene zanima kaj je z mojo spremembo paketa. Teh vaših ljudi kar ni in ni.«

»Jaaaaa, kdaj ste pa naročili spremembo?«

»Decembra.«

»Sam mal…« Nekako se mi je zdelo, da mi ne verjame, da je že toliko časa.

»A mi poveste uporabniško ime?«

Povem uporabniško ime, potem pa tišina. Občasno slišim presekane besede in odmev tipkanja. Nič.

Čakam.

Čez nekaj minut se zopet javi deklič, ki mi prijazno (vav, kakšen preobrat) pojasni, da začuda mojega naročila niso obravnavali, čeprav so ga dali v montažo že 17 decembra. Kaj vse se živemu človeku pripeti! Ampak… zakaj vedno meni?!

Na koncu se mi že osladno prijazno zahvali za potrpežljivost in mi zagotovi, da bo osebno poskrbela, da bom dobila novo hitrost že naslednji teden

Sedaj čakam… in razmišljam, če ni čas, da bi SiOl spremenil ime v SiVOL. Ime, ki si ga zlahka zapomnimo, pa še tržili bi ga z lahkoto.

»A na SiOlu si?«

» Mater Si VOL!«

Magla svuda, magla oko nas...

Včeraj sem se kar začudila, ko je stric na TV povedal, da so imeli v LJ letos le pol ure sonca. Žlehnobe bi verjetno rekle, da je še to preveč. Mi smo ga imeli malo več, danes pa nas je obiskala megla. Taka prava... gosta... ljubljanska... Verjetno je to zato, ker je danes petek in bo gospoda ljubljanska "udarila" na Primorsko na oddih in če je megla, se bo pač počutila bolj domače v naših krajih.
Pa še sosedov jim ne bo treba gledati.

Novost iz Fructala

No, pa sem dočakala prvi slovenski vplastenkan smoothie. In kaj je smoothie? Gost sadni napitek, navadno iz sveže iztisnjenega soka, ki mu nekateri dodajo tudi jogurt. Meni je všeč, ker je zelo gost in ker ima vitamine. Če začneš dan s smoothijem, si ves dan ekstremno dobre volje. Vsaj name tako učinkuje.

Nekje sem prebrala, da pri Fructalu iščejo slovensko ime za smoothie. Baje so predlagali pripitek (prigrizek+ napitek). Ha! Po tej logiki bi lahko bil tudi nagrizek.

Kaj pa me pri smoothiju moti? Cena. 1,51 € za 2 dl užitka je malo preveč.

Kdo piše in kdo bere…

… bloge? Ob poplavi blogov se človek resno vpraša kdo jih piše in kdo, na drugi strani, jih bere. Nekako se mi vsiljuje slika, da jih pišejo in berejo ljudje v državnih službah, ker tam (po defaultu) ljudje nič ne delajo, pijejo kavo in se dolgočasijo. Sama sem v državni službi in jih ne utegnem brati. Žal.

Nekateri so zelo iskrivi in zanimivi, drugi so zgolj kolaž že videnih videov z youtuba, spet tretje pišejo skrajno nezadovoljni ljudje, ki popljuvajo vsako obstoječo stvar, četrti spominjajo na male enciklopedije v duhu »how to«, pete pišejo provokatorji itn.

Ko sem se odločala za naslov diplomske naloge, sem kar dolgo razmišljala o temi svoje naloge. Vedela sem, da se bom ukvarjala z nečim kar je povezano s spletom. In sem se. Mentorica mi je namignila, da bi bilo zanimivo raziskovati »področje« blogov, ki pa je bilo pred štirimi leti še precej v povojih. Spletnik, po vzoru angleških skovank, naj bi bil spletni dnevnik, vendar se mi dozdeva, da blogi to niso. V otroštvu sicer nisem nikoli pisala dnevnika, zdi pa se mi, da je dnevnik vsekakor bolj oseben, intimen, razmišljujoč kot blog. Papir še vedno prenese več kot splet. Čeprav že vrabci čivkajo o tem, da je splet medij brez cenzure, neke vrste anarhični medij v katerem lahko vsak »pove« svoje mnenje, temu vseeno ni tako. Blog, v katerem bi avtor res napisal VSE, kar bi mu prišlo na pamet, bi bil v naprej obsojen na neuspeh. Najprej bi ga popljuvali, potem pa ga ne bi več brali. A ni blog zgolj potešitev posameznikovega nagnjenja k ekshibicionizmu?

Kakšni blogi so mi všeč? Nisem redna bralka, pa vendar so mi všeč tisti, ki so družbeno kritični oz. ki so odgovor na kakšno malenkost, ki se zgodi ali pa zmoti avtorja. Recimo raztrgana nogavica, na sicer urejeni dami, je lahko povod za zapis, ob katerem se ljudje smejijo kot pečene repe. Ali pa počena guma in pravnik, ki jo menjuje. Ah, to pa so že ZF štorije.

Lepo je brati bloge, za pisanje pa, žal, ponavadi ni idej in časa.

V prihodnjih dneh bodo sledile malo starejše objave. Sicer so bile napisane, pa ne objavljene. Razlog? Lenoba, nezanimanje, slaba energija, neugodna konstelacija...

2008

Malo pozno, pa vseeno bi vam rada zaželela, da bi bilo leto 2008 pozitivno na vseh področjih...
razen na testu za HIV.