Sploh ne vem zakaj, ampak ob omembi požara se vsakič spomnim na Srečkovo Ekstazo smrti. Mogoče zato, ker omenja rdečo barvo in plamene. Ne vem.
Dejstvo je, da Kras gori. Umira. Čeprav živim več kot 20 kilometrov stran od glavnega požara, lahko v zraku voham dim. In vse je megleno od dima. Grozno je!
Spomnim se, da so pred leti pametne glave ( ali res moram poudariti, da ljubljanske???) ugotovile, da se Kras preveč zarašča in je izgubil na svoji nedostopnosti in surovosti. Da Kras ni več Kras, so sklenili in menili, da bi bilo najbolje, če bi Kras »malce« požgali. Zgolj z namenom uničenja viška vegetacije, seveda.
Pa se je zgodilo. Podrast in borov gozd v okolici Komna je uničen. Upam, da so veseli… ti veljaki. Mogoče so pa oni imeli prste vmes, kajti policaji domnevajo, da je bil požar podtaknjen. Kakšen sprevržen um lahko stori kaj takega? Po moje je tak um še destruktivnejši od naših politikov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar