Pa smo preživeli. EMO namreč. Lahko bi se kdo vprašal, če res nisem imela nič pametnejšega za početi, kot da sem EMO gledala. Kaj pa vem, taka »stvar« je čisto primerna za nedeljsko likanje, konec koncev pa je treba biti obveščen.
Moj vtis o pesmih? Beda, žalost, že videno in slišano, neumno… Še bi lahko kakšen pridevnik našla. Recimo, da je bilo celo nekaj normalnih pesmi. Sama sem »navijala« za Ylenio in mogoče za Majo Slatinšek, ki sta pri žiriji dobili točke, od gledalcev pa niti ne.
Anžej gre v Atene. Juhej! Ne vem zakaj, vendar se mi zdi pesem kopija tiste, ki jo je lani Omar pel v Kijevu. Nič pretresljivega in kar je še hujše- nič novega!
Rebeka, Atomiki in seveda Saša Lendero bodo trdili, da so osvojili srca gledalcev, žirija pa… saj vemo, a ne…sama kuhinja! A se je še komu zdelo, da je Saša uporabila podobno koreografijo kot lani? Mogoče ne čisto vseh korakov, obleke plesalcev in plesalk pa so bile sumljivo znane.
Za konec pa… a mi lahko kdo pove kako se smeje harmonika? Prosim!
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar