ponedeljek, januar 30, 2006

EMA

Pa smo preživeli. EMO namreč. Lahko bi se kdo vprašal, če res nisem imela nič pametnejšega za početi, kot da sem EMO gledala. Kaj pa vem, taka »stvar« je čisto primerna za nedeljsko likanje, konec koncev pa je treba biti obveščen.
Moj vtis o pesmih? Beda, žalost, že videno in slišano, neumno… Še bi lahko kakšen pridevnik našla. Recimo, da je bilo celo nekaj normalnih pesmi. Sama sem »navijala« za Ylenio in mogoče za Majo Slatinšek, ki sta pri žiriji dobili točke, od gledalcev pa niti ne.
Anžej gre v Atene. Juhej! Ne vem zakaj, vendar se mi zdi pesem kopija tiste, ki jo je lani Omar pel v Kijevu. Nič pretresljivega in kar je še hujše- nič novega!
Rebeka, Atomiki in seveda Saša Lendero bodo trdili, da so osvojili srca gledalcev, žirija pa… saj vemo, a ne…sama kuhinja! A se je še komu zdelo, da je Saša uporabila podobno koreografijo kot lani? Mogoče ne čisto vseh korakov, obleke plesalcev in plesalk pa so bile sumljivo znane.
Za konec pa… a mi lahko kdo pove kako se smeje harmonika? Prosim!

četrtek, januar 12, 2006

Grafit

Ne boste verjeli, tudi v Sežani se občasno uzre kakšen grafit. Ta mi je simpatičen, ker ima globlje bistvo, ker odraža kraški duh in ime v njem bi čisto lahko zamenjali z Janšo, žabarji ali kakšnim podobnim osebkom.

MI SMO SVOJI, TITO JE PRIŠLEK!



torek, januar 10, 2006

Razprodaje

Pa smo jih dočakali! Ne vem sicer zakaj jih imenujejo posezonske, ko pa je zima še v polnem zamahu. Očitno bi bil bolj primeren izraz sredisezonske razprodaje. :)
V petek sem šla na razprodaje in si kupila pižamo! In ko sem se danes vrnila na kraj zločina (se pravi, da je bila vmes samo sobota kot delovni dan), sem naletela na pravo opustošenje. Verjetno je tako izgledal New Orleans po Katrininem obisku.
Kakorkoli, pojdite na razprodaje, ker so zadnje (kar se tiče zimskega blaga), ko lahko nakupujete s tolarji. Na naslednjih bomo kupovali z evri in verjemite, z evri je vse dražje!