Tukaj je. Leto, ki bo šlo v zgodovino kot 2007, kot leto, ko smo postali 13 dežela Evrolandije, kot Bondovo leto, kot Saturnovo leto… V bistvu ga še ne moremo poimenovati in etiketirati, ker je enostavno premlado. O tem, po čem si ga bomo zapomnili, bomo razmišljali decembra, ko bomo delali letne bilance.
Upam, da se je končal čas pretirane osladnosti. Jah, ob prihodu Novega leta je osladnost več kot dobrodošla. Ko dobivamo kupe recikliranih in skrajno butastih sms-ov, se nam kar milo stori. Ohhhh, kako lepo nam je, ko pa imamo tako dobre prijatelje, ki se spomnijo na nas. Ki znajo naprej poslat pocukrane sms-je! Zanima me, koliko od poslanih sms je bilo ročno vtipkanih in koliko je bilo mišljenih resnično. 2? 5? Mogoče celo 10%! In če koga sms-ji in novoletne puhlice ne osrečujejo najbolj, ga takoj označijo za partibrejkrja, za Grincha, skratka za čudaka.
Proti papirnim čestitkam nimam kaj dosti. Mogoče se motim, toda zdijo se mi bolj osebne, saj mora človek vložiti kar precej truda vanje. Najprej jih mora izdelati ali kupiti, potem jih mora popisati, napisati naslov, prilepiti znamko in odnesti do prvega nabiralnika. Skoraj nadčloveški napor, se strinjate?!
In kaj naj vam zaželim v Novem letu? Čisto po moje bi bilo, če bi napisala, da vam želim natanko tisto, kar vi želite meni… le pomnoženo s tri naj bo. Sedaj pa… pazite na svoje želje! :)
PS.
Glede na to, da je naše življenje sestavljeno iz neskončne množice dihotomij, vam želim, da bi v 2007 našli pravo ravnotežje med vsemi temi dihotomijami, pa da bi recimo bili pozitivni deli malce bolj izraženi!
